URADNO: Poletja je konec. Tudi indijanskega. Mraz je tu! Naivni reveži, ki smo si tudi letos prekrivali resnico, da zima vedno pride, bi se lahko sprijaznili z dejstvom, da ko se začnejo očitni znaki, ki napovedujejo konec najtoplejših dni, je čas za priprave na ledeno dobo. Žal jo z zimskim spanjem lahko odnesejo samo medvedi, ljudje imamo pač službe. No, če imate v teh 'zanimivih' časih to srečo.
Klub sovražnikov
Jasen znak, da je jesen tu in zima pred vrati je to, ko športni navdušenci debatirajo o koncu sezone formule ena in ko se v medijih začne pojavljati Tina Maze. Kadilci hitro ugotovijo, da cigareta ne ponuja več toliko užitka, če ti zraven šklepetajo kosti in tisti, ki veliko časa preživljajo zunaj in se tam največkrat rekreirajo, svoje poligone zamenjajo za telovadnice, nekaj pa jih že brusi smuči za prvi sneg. Sam še upam, da se temperature dvignejo nazaj nad dvajset, vendar sem trdno prepričan, da bo moj optimizem kmalu zmrznil, in ga bom lahko odstrani iz stekel avtomobila skupaj s tisto grdo ledeno ploskvijo, ki poskrbi, da v službi še celo dopoldne ne čutite prstov. Morda je čas, da se ustanovi klub sovražnikov vseh mesecev od oktobra do marca. Je kdo zraven? No, kljub temu, da jih ne maramo, imamo sovražniki med 24. in decembrom in 1. januarjem dopust. Takrat smo veseli in seveda sprejemamo darila.
Brez skrbi
Dnevi postajajo krajši, vreme vse bolj turobno, voda lije iz vsake luknje, sonce je le še lep spomin, dobra volja pa očitno tudi, saj se ljudje večkrat spopadamo z melanholijo in nerazpoloženem. Strokovnjaki pravijo, da naj nas prav nič ne skrbi. Saj nas ne, ampak žal pri -15 ne obratujemo s polno paro in tudi to je menda povsem normalno. Nemški raziskovalci iz inštituta za raziskovanje depresije in samomorov v Leipzigu pravijo, da je jeseni zares veliko ljudi, ki trpijo zaradi začasne melanholije, ki je povsem običajen del življenja in ne klinična depresija. Ste si oddahnili? Ne? Bi še vedno imeli raje začasno sonce, kot začasno melanholijo? Jaz sem z vami!
Glavni razlogi
Menda so štirje. "Prvi je psihološki, saj ima večina ljudi negativno asociacijo na temo. Razlogi so evolucijske in genetske narava," je povedal nemški psiholog Rüdiger Schmitt-Homm. Bolj zapleteni pa so fiziološki vzroki, saj obstajajo biološke povezave, ki vplivajo na posameznikovo razpoloženje. V jesenskih dneh od človekovih oči do možganov pride manj dnevne svetlobe, kar znižuje raven serotonina, "hormona sreče".
Daljše noči in krajši in predvsem temnejši dnevni povzročajo tudi, da v telesu nastaja več melatonina, hormona, ki uravnava ravnovesje telesnega dnevnega in nočnega ritma. "To je vzrok, da se ljudje čez dan počutijo zaspane," dodaja Schmitt-Homm.
Četrti vzrok je, da je telo manj izpostavljenosti soncu, ki pospešuje tvorjenje vitamina D, ta pa pomaga v boju z depresijo. Seveda ni napačno predvidevanje, da zaužitje večjih količin tega vitamina pomaga. Največ ga najdemo v ribah in vitaminskih nadomestkih, pomaga pa tudi če vstajamo bolj zgodaj in se izpostavimo dnevni svetlobi.
Nestrokovno
Seveda vam moram ponuditi še tisto malce manj strokovno plat, zakaj se počutimo tako kot se.
Zagotovo tudi zato, ker smo se med poletjem in dopustom neskončno razvadili. Ker smo lahko valjali po postelji in vstajali, ko se nam je zahotelo. Ker smo počeli vse tisto kar se nam ljubi in nič od tistega, kar nam ni ljubo. Ker smo si lahko vzeli čas za ljudi, ki jih imamo radi in uživali v njihovi družbi. Ker smo se odvadili hitenja, živčnih sestankov, nemogočih obveznosti in nenehnih prilagajanj. Ker nam je bilo vseeno, če se na drugi sveta rušijo gore in če naši politiki še vedno nimajo blage veze (verjetno so edina bitja, ki so neprestano v depresiji, saj si njihovo neučinkovitost drugače težko razlagam). Naj bo dovolj. Poiščite sonce in se imejte lepo.
Nestrokovno
Seveda vam moram ponuditi še tisto malce manj strokovno plat, zakaj se počutimo tako kot se.
Zagotovo tudi zato, ker smo se med poletjem in dopustom neskončno razvadili. Ker smo lahko valjali po postelji in vstajali, ko se nam je zahotelo. Ker smo počeli vse tisto kar se nam ljubi in nič od tistega, kar nam ni ljubo. Ker smo si lahko vzeli čas za ljudi, ki jih imamo radi in uživali v njihovi družbi. Ker smo se odvadili hitenja, živčnih sestankov, nemogočih obveznosti in nenehnih prilagajanj. Ker nam je bilo vseeno, če se na drugi sveta rušijo gore in če naši politiki še vedno nimajo blage veze (verjetno so edina bitja, ki so neprestano v depresiji, saj si njihovo neučinkovitost drugače težko razlagam). Naj bo dovolj. Poiščite sonce in se imejte lepo.
