ponedeljek, 28. september 2009

J'adore ... PIVO Z MIRJAM


Čeprav ga sam nikoli ne naročim. Še največkrat si zmešam kokakolo in gosti sok. Po treningu je to vedno idealna kombinacija, še posebej, če jo mešaš z iskrenim pogovorom.

Od nekdaj sem se zelo dobro počutil v družbi ljudi, ki imajo za sabo nekaj več življenjskih izkušenj kot jaz. Se mi zdi, da uspešno dopolnjujemo in spoštujemo nasprotne pole, ki jih nosimo v sebi. Oni v meni začetniško zagnanost in morda celo naivnost, jaz pa pri njih modrost in širok pogled na navidez vsakdanje in ozkousmerjene situacije. Tudi z Mirjam je tako.

Redko srečaš ljudi, ki ti hitro na pladnju postrežejo vse kar si mislijo. Jed ni vedno najbolj okusna, je pa skrbno pripravljena in vedno začinjena z vsaj dvema žlicama iskrenosti. Obrok, ki ga moraš ceniti, ko ga dobiš na mizo.

Vedno mine prehitro in vedno ima avto parkiran bližje kot jaz. Verjetno zato, da lahko na poti do svojih štirih koles, tista kolesca v glavi stvari še malce predelajo. In kmalu bo tu sreda in čas za novo malo točeno ...

četrtek, 24. september 2009

PRINC SI!

Te dni težko sledim samemu sebi. Telo ne dohaja uma in včasih, ko noge še vedno držijo, glava že pluje po drugih svetovih. Ugotovil sem, da če vzameš dve tableti za spat, se nekoliko težje zjutraj zbudiš in da je včasih dobro, se ne it kakšne stvari. Čeprav te lekcije še ne obvladam dobro.

V vsej tej silni delovni vnemi se je zgodilo kar nekaj lepih trenutkov. Prvič se je moje ime pojavilo na eni od glasbenih lestvic, založba bo stopila za mojo skladbo in poskrbela za distribucijo, z dekleti se pripravljam na nastop na Pesmi poletja. V dvorani, so se zbrali vsi plesalci in si ogledali naš nastop. Priznam, da takšne treme nisem imel še nikoli in da sem celo malo zmrznil. Pa prijazen nasvet Željka Božiča in simpatično sms sporočilo, kjer je pisalo: "Princ si!" Kava z izjemnim človekom po imenu Andrej Hofer in uspešno zaključena diploma prijatelja Petra, na katerega sem neverjetno ponosen in lahko rečem, da je lahko zgled vsem šolajočim se ljudem ...

Tudi če ni časa, je lahko zelo lepo. Čeprav mi je zapis teh dragocenih trenutkov odtrgal nekaj minut spanja, se je bilo lepo spomniti na stvari, ki so mi polepšale dan ...

torek, 15. september 2009

PRAZNOVANJE PRIJATELJSTVA

Zadnje časa spoznavam, da ljudje okoli mene niso to, za kar se izdajajo. Imam navado, da določene posameznike hitro postavim na piedestal in sem potem nekoliko razočaran, ko dejansko odkrijem pravi obraz. Včasih pa si malce manj prijetno presenečen nad ljudmi, ki naj bi jih zares dobro poznal, ampak tam do neke mere razumeš, od kje posamezna dejanja, besede in odločitve izvirajo in jih pač sprejmeš kot take. Čeprav boli ...

No, nisem imel namena težit s tem postom. Pravi namen je praznovanje. Veselje ob prvi obletnici, ko lahko praznujem, da je v moje življenje vstopila oseba, ki je le v nekaj mesecih začela stanovati zelo blizu mojega srčka. Kot se za prvo obletnico spodobi, sva jo pošteno proslavila v Kongu pa so nama prižgali celo pravi mali ognjemet. Kljub temu, da je najino druženje praznovalo šele eno leto, sva ga zalila kar dvakrat. Drugič daleč od mestne sivine, na svežem cerkniškem zraku. Božansko.


Ne da se mi razlagat, koji si mi ti faktor, da ti lahko rečem marš u podrum. :D

sobota, 12. september 2009

PROSIM, BERI!


Obstajajo filmi na katere ne moreš biti nikoli pripravljen. Filmi, ki so šrauf v glavo, kot je dejal moj srednješolski profesor. Filmi, ki jih moraš gledati sam, da se lahko iz tebe besno usipajo solze, da lahko zraven kričiš in se jeziš, žaluješ in premišljuješ, čutiš, hrepeniš, razumeš, ljubiš, se izgubljaš in spet najdeš.

The Reader. Vem, da me pečejo oči. Pa ne od branja. Toliko zgodb, ki jih lahko najdem tik ob sebi. Naukov, ki jih že poznam, pa jih ne uresničujem. Želja po katerih hrepenim, pa še čakam, da se uresničijo ...

In kdaj so vam nazadnje brali?


Ocena filma: 5/5

četrtek, 10. september 2009

TEST

Test ... 1,2,1,2 ... A,A,6,11 ... Test, testis ... No, vsaj tako bi rekla dobra prijatelica, ki se ob takšnih priložnostih rada pošali na ta račun.

Testiram, če sploh še znam. Napisat blog namreč. Zaenkrat še noben ne ve, da sem nazaj, ampak imam občutek, da bodo kmalu odkrili. Kar nekaj je tukaj sorodih duš, ki jih pogrešam, predvsem pa njihovo spletno ustvarjanje. Shia, Marta, Davorka in mnogi drugi ...

I AM BACK! It is me: Jacob. Just Jacob. But u should already know there is no such thing like JUST Jacob. It is Jacob and all the additional (just) drama that goes along with my nature. :D

Mislim, da je test uspel :D yay :D