Obstajajo filmi na katere ne moreš biti nikoli pripravljen. Filmi, ki so šrauf v glavo, kot je dejal moj srednješolski profesor. Filmi, ki jih moraš gledati sam, da se lahko iz tebe besno usipajo solze, da lahko zraven kričiš in se jeziš, žaluješ in premišljuješ, čutiš, hrepeniš, razumeš, ljubiš, se izgubljaš in spet najdeš.
The Reader. Vem, da me pečejo oči. Pa ne od branja. Toliko zgodb, ki jih lahko najdem tik ob sebi. Naukov, ki jih že poznam, pa jih ne uresničujem. Želja po katerih hrepenim, pa še čakam, da se uresničijo ...
In kdaj so vam nazadnje brali?
Ocena filma: 5/5
Ni komentarjev:
Objavite komentar